1 Chronicles 29

29. Poglavje

1Nadalje
[Leta 1015 pred Kristusom.]
je kralj David vsej skupnosti rekel: „Moj sin Salomon, katerega je izbral sam Bog, je še mlad b in nežen, delo pa je veliko, kajti palača ni za človeka, temveč za Gospoda Boga.
2Sedaj sem z vso svojo močjo pripravil za hišo svojega Boga zlata za stvari, narejene iz zlata, srebra za stvari iz srebra, brona za stvari iz brona, železa za stvari iz železa, lesa za stvari iz lesa, oniksove kamne in kamne za vdelavo, lesketajoče kamne in številnih barv in vse vrste dragocenih kamnov in marmornih kamnov v obilju. 3Poleg tega, ker sem svojo naklonjenost nastavil k hiši svojega Boga, sem od svojih lastnih dobrin, od zlata in srebra, ki sem ga dal k hiši svojega Boga, povrh vsega kar sem pripravil za sveto hišo, 4celó tri tisoč talentov zlata, od zlata iz Ofírja in sedem tisoč talentov prečiščenega srebra, da se z njim prekrije stene hiš. 5Zlata za stvari iz zlata, srebra za stvari iz srebra in za vsako vrsto dela storjenega z rokodelčevimi rokami. In kdo bo potem ta dan voljan uméstiti
uméstiti…: hebr. napolniti svojo roko.
,
d svojo službo Gospodu?“

6 Potem so vodje očetov in princev iz Izraelovega rodu in poveljniki nad tisočimi in nad stotimi, z voditelji kraljevega dela, prostovoljno darovali 7in dali za službo Božje hiše od zlata pet tisoč talentov in deset tisoč darejkov, od srebra deset tisoč talentov, od brona osemnajst tisoč talentov in sto tisoč talentov železa. 8Tisti, pri katerih so bili najdeni dragoceni kamni, so jih dali v zakladnico Gospodove hiše po roki Geršónca Jehiéla. 9Potem se je ljudstvo veselilo, za to kar so voljno darovali, ker so s popolnim srcem voljno darovali Gospodu. Tudi kralj David se je veselil z veliko radostjo.

10 Zato je David blagoslovil Gospoda pred vso skupnostjo in David je rekel: „Blagoslovljen bodi ti, Gospod, Bog Izraela, našega očeta, na veke vekov. 11Tvoja, oh Gospod, je veličina, oblast, slava, zmaga in veličastvo, kajti vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo, e oh Gospod in ti si kakor glava povišan nad vse. 12Bogastvo in čast, oboje prihaja od tebe in ti kraljuješ nad vsem in v tvoji roki je oblast in moč in v tvoji roki je to, da narediš veliko in da daš moč vsem. 13Zdaj torej, naš Bog, se ti zahvaljujemo in hvalimo tvoje veličastno ime. 14Toda kdo sem jaz in kaj je moje ljudstvo, da bi bili
bili…: hebr. ohranili moč, ali, dosegli moč.
zmožni darovati tako voljno na takšen način? Kajti vse stvari prihajajo od tebe in od tvojega
tvojega…: hebr. tvoje roke.
lastnega smo dali tebi.
15Kajti mi smo tujci pred teboj in začasni prebivalci, kakor so bili vsi naši očetje. Naši h dnevi na zemlji so kakor senca in nobenega ni,
ni…: hebr. pričakovanja ni.
ki bi ostal.
16Oh Gospod, naš Bog, vsa ta zaloga, ki smo jo pripravili, da ti zgradimo hišo za tvoje sveto ime, prihaja iz tvoje roke in vse je tvoje. 17Tudi jaz vem, moj Bog, da ti preizkušaš j srce in imaš veselje v iskrenosti. Kar se mene tiče, sem v iskrenosti svojega srca voljno daroval vse te stvari in sedaj sem videl, z radostjo tvojega ljudstva, ki je tukaj prisotno,
prisotno: hebr. najdeno.
da ti voljno daruje.
18Oh Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Izraela, naših očetov, varuj to na veke v zamisli misli srca tvojega ljudstva in si pripravi
si pripravi: ali, utrdi.
njihovo srce.
19Mojemu sinu Salomonu daj popolno srce, da varuje tvoje zapovedi, tvoja pričevanja in tvoje zakone in da stori vse te stvari in da zgradi palačo, za katero sem naredil preskrbo.“

20 David je vsej skupnosti rekel: „Sedaj blagoslovite Gospoda, svojega Boga.“ In vsa skupnost je blagoslovila Gospoda, Boga svojih očetov, sklonila svoje glave in oboževala Gospoda in kralja. 21Žrtvovali so klavne daritve Gospodu in darovali so žgalne daritve Gospodu naslednji dan po tem dnevu, celó tisoč bikcev, tisoč ovnov in tisoč jagnjet, z njihovimi pitnimi daritvami in v obilju klavnih daritev za ves Izrael. 22Z velikim veseljem so na ta dan jedli in pili pred Gospodom. Kralja Salomona, Davidovega sina, so drugič postavili za kralja, ga mazilili m Gospodu za glavnega voditelja, Cadóka pa za duhovnika.

23 Potem se je Salomon usedel na Gospodov prestol kakor kralj namesto svojega očeta Davida in uspeval in ves Izrael ga je ubogal. 24Vsi princi in mogočni možje in tudi vsi sinovi kralja Davida, so se
se…: hebr. dali roko pod kralja Salomona.
podredili kralju Salomonu.
25Gospod je silno poveličal Salomona v očeh vsega Izraela in mu podelil o takšno kraljevo veličastvo, kakršno ni bilo v Izraelu na nobenem kralju pred njim.

26 Tako je Jesejev sin David kraljeval nad vsem Izraelom. 27Časa, ko je kraljeval nad Izraelom, je bilo štirideset let. Sedem let je kraljeval v Hebrónu, triintrideset let pa je kraljeval v Jeruzalemu. 28Umrl je v dobri visoki starosti, izpolnjen z dnevi, bogastvi in častjo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Salomon. 29Torej dejanja kralja Davida, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi
knjigi: ali, zgodovini; hebr. besedah.
vidca Samuela, v knjigi preroka Natána in v knjigi vidca Gada,
30z vsem njegovim vladanjem in njegovo močjo in časi, ki so prešli nad njim in nad Izraelom in nad vsemi kraljestvi dežel.
Copyright information for SloKJV